Latinsko ime naglavne uši je Pediculus humanus capitis.

Uš je majhna žuželka brez kril in je zunanji parazit človeka. Odrasla uš je dolga 3 - 4 mm, kar je dolžina sezamovega semena. Njeno telo je prosojno, po hranjenju s krvjo se obarva rjavordeče.  Živi na lasišču, najdemo pa jo lahko tudi na obrveh. Najpogosteje jo odkrijemo za ušesi, na zatilnem in čelnem delu lasišča.

Odrasla samica izleže 8 - 12 ovalnih jajčec (gnid) na noč, ki jih prilepi na lase v bližini lasišča, kjer je temperatura najprimernejša. Po približno 7 do 9 dneh se izležejo ličinke, ki jih imenujemo nimfe. Po 7 do 10 dneh nimfe spolno dozorijo in se začnejo razmnoževati. Življenjska doba uši je 6 do 8 tednov. V tem času samica izleže 100 do 300 jajčec.

Odrasle uši in ličinke se prehranjujejo s sesanjem krvi na gostiteljevi glavi. Potrebujejo šest obrokov dnevno.
Njihova slina povzroča močno srbenje in posledično praskanje, kar vodi v nastanek ran in možnost okužbe. Srbenje se večinoma ne začne takoj po naselitvi uši na lasišče, temveč šele po imunskem odzivu kože na snovi, ki jih s slino izločajo uši. Pri posameznikih, predvsem pri odraslih, se srbečica ne pojavi, zato prisotnosti uši sploh ne zaznajo, so pa vir uši za druge.
Uši lahko prenašajo tudi nekatere infekcijske bolezni.